Prva (teoretična) stopnja 2024–2026

V letih 1970 do 1980 je razvil preventivni psihološki presejalni postopek SPP-3, ki je del nacionalnega programa zdravstva že od takrat.

Diplomiral je na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1968. Zaposlil se je v Zdravstvenem domu Maribor, kjer je bil eden od ustanoviteljev prvega dispanzerja za psihohigieno v osnovnem zdravstvu v takratni Jugoslaviji. Tam je tudi specializiral. 1983 je doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1994 opravil študij iz skupinske analize pri Londonskem inštitutu za skupinsko analizo. Poleg že naštetih publikacij je objavil tudi številne članke v domačih in tujih znanstvenih revijah. Bil je član in en mandat predsednik Stalne komisije za psihoterapijo pri Evropski federaciji združenj psihologov. Po številnih priznanjih doma je prejel tudi srebrno plaketo IAGP (International Association of Group psychotherapists).

Na IKPP sodeluje kot predavatelj in supervizor.

Enopredmetno psihologijo je študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1978 diplomirala. Zanimanje za klinično psihologijo jo je peljalo sprva v pravosodje, kasneje pa v zdravstvo, kjer je leta 1985 opravila specialistični izpit iz klinične psihologije in se zaposlila v Zdravstvenem domu Domžale. V zdravstvu je opravila tudi usposabljanje iz psihoterapije, kjer je 1992 prejela naziv psihoterapevtka in supervizorka za psihoterapijo. V letu 1995 je zaključila diplomski študij iz skupinske analize pri Londonskem inštitutu za skupinsko analizo, v letu 2005 pa si pridobila še Evropski certifikat iz psihoterapije pri Evropskem združenju psiholoških asociacij.

Na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani se je zaposlila leta 1993, kjer je bila do oktrobra 2011 zaposlena za polovični delovni čas. Leta 2019 se je upokojila, tako da v manjšem obsegu dela v ambulanti, pretežno pa poučuje in usposablja na področju klinične psihologije in razvojne analitične psihoterapije.

Leta 2002 je doktorirala. V raziskovalnem delu se je posvečala raziskavam psihoterapevtskega procesa in diagnostike v psihoterapiji.

Od leta 1990 do 1995 je bila predsednica Društva psihologov Slovenije, kjer je začela postopek za pripravo zakona o psihološki dejavnosti, bila je članica Komisije za pripravo zakona o psihoterapiji pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije. Trenutno je članica Strokovnega sveta Združenja psihoterapevtov Slovenije in predsednica Komisije za etiko Zbornice kliničnih psihologov Slovenije ter članica Slovenskega društva za razvojno analitično psihoterapijo.

Od 1993 do 2010 je bila članica Standing Committee of Ethics pri EFPA, nekaj časa tudi predsednica Komisije za etiko pri Društvu psihologov Slovenije in na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete ter članica Častnega razsodišča Zbornice kliničnih psihologov.

Na IKPP je leta 1999 vzpostavila koncesijsko specialistično kliničnopsihološko in psihoterapevtsko ordinacijo za otroke, mladostnike in družine.

Od upokojitve leta 2019 v manjšem obsegu še vedno dela z odraslimi individualno razvojno analitično psihoterapijo ali sistemsko partnersko psihoterapijo. Izvaja supervizijo in konzultacije za psihoterapevte in druge strokovnjake z različnih področij dela z ljudmi.

Iz enopredmetne psihologije je diplomirala na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1978. Profesionalna pot jo je peljala od Zavoda za usposabljanje Janez Levec v Ljubljani, preko osnovne šole, Oddelka za mentalno zdravje Zdravstvenega doma Ljubljana, asistentskega dela na Katedri za klinično psihologijo, do samostojne specialistične kliničnopsihološke ordinacije.

Leta 1992 je pri Medicinski fakulteti v Ljubljani zaključila specializacijo iz klinične psihologije. Leta 1996 je zaključila študij iz družinske terapije pri Londonskem inštitutu za družinsko terapijo.

Je avtorica številnih poljudnih člankov, s katerimi poskuša razumevanje pogojev za zdrav osebnostni razvoj posredovati širši javnosti.
Kot predavateljica je sodelovala na podiplomskih študijih psihoterapije, otroške in mladostniške psihiatrije ter sistemske družinske terapije v okviru Medicinske fakultete.

Strokovno področje, ki mu posveča posebno pozornost, so mentalno higienski pogoji za zdrav razvoj osebnosti v zgodnjem otroštvu. V zvezi s tem je izpeljala tudi pilotsko študijo in program Senzibilizacija vzgojiteljic za večjo uglašenost na razvojne potrebe otrok, ki je prispeval pogoje, ki so omogočili postopno uvajanje otrok v vrtec ob prisotnosti staršev.

Spremljanje izsledkov sodobne nevroznanosti, nevrobiologije in uvajanje psihoterapevtske čuječnosti ji omogoča dodaten vpogled v iskanje primernega pristopa za posameznega bolnika. Zadnje obdobje se intenzivno posveča teoriji in praksi Spremljanja zgodnjega razvoja otroka v domačem okolju.

Zanimanje za meditacijo jo je peljalo v študij starih jezikov (sanskrt, pali), ki so ji omogočili dostop do originalnih budističnih besedil. Več kot 30 let je predavala na univerzah v Avstraliji (Australian National University, University of Queensland, University of Sydney) in Sloveniji (Univerza v Ljubljani). Zadnja leta se ukvarja tudi z integracijo budizma in psihoterapije.